Prvi korak pri DNA testiranju predstavlja odvzem vzorca, ki ga pogosto izvede lastnik živali sam. Ker je vzorec izhodiščni material za izvedbo DNA testa je ključno, da je odvzet pravilno, saj slab vzorec povzroča težave v celotnem laboratorijskem postopku in v nekaterih primerih lahko privede tudi do napačnega rezultata. Da bi se izognili težavam in zamudam pri DNA testiranju bomo v nadaljevanju opozorili na ključne točke pri odvzemu vzorca.
Količina DNA v odvzetem vzorcu (kri, bris) je direktno povezana s količino odvzetega biološkega materiala. Že v nekaj kapljicah krvi je zadostna količina DNA za izvedbo DNA testa. Več težav nastane pri brisu ustne sluznice, če ta ni odvzet pravilno. Pri brisu ustne sluznice na ščetko za vzorčenje odvzamemo celice sluznice, kar dosežemo z drgnjenjem. Če je čas drgnjenja po sluznici prekratek oziroma smo pri tem preveč nežni, se na ščetko prime manjša količina celic, kar posledično pomeni manjšo količino DNA. V našem laboratoriju svetujemo, da ščetko za odvzem vstavite v usta živali med dlesen in ličnico, iz zunanje strani ličnice z roko ustvarite pritisk in s krožnimi gibi ščetko drgnete 30 sekund. Na ta način boste zagotovili zadostno količino izhodiščnega biološkega materiala. V primeru, da je v poslanem vzorcu biološkega materiala premalo, genetskega testa ni mogoče izvesti in je potrebno poslati nov vzorec.
Drug pomemben dejavnik pri vzorcu DNA, je njegova kvaliteta. Ko govorimo o kvaliteti DNA v biološkem vzorcu mislimo predvsem na njeno razgradnjo. DNA je dolga molekula, ki se po odvzemu biološkega vzorca razkraja na krajše dele, čemur se ni mogoče izogniti. Predstavljate si lahko, da je DNA dolga vrvica, ki se pod vplivom različnih dejavnikov razreže na krajše dele. Razgradnja do določene točke ne vpliva na genetski test, ko pa je DNA razgrajena na izredno kratke fragmente pa genetskega testa ni mogoče več izvesti. Ker DNA s časom razpada je pomembno, da so vzorci za analizo čim bolj sveži. Razgradnjo DNA pospešujejo različni dejavniki kot so visoke temperature, UV svetloba. Zelo pomembna pa je tudi ustrezna priprava vzorca za pošiljanje v laboratorij. Ključno je, da se bris pred pošiljanjem posuši, saj v primeru večje količine vlage, ki pri brisu ustne sluznice izhaja iz sline, med transportom prihaja do preraščanja plesni in bakterij, kar še dodatno pospeši razgradnjo DNA. Za vzorec ja najslabša kombinacija majhna količina izhodiščnega vzorca in intenzivna razgradnja, kar se dogaja pri neustrezno odvzetih in poslanih brisih ustne sluznice. Pri vzorcih krvi so te težave redkejše, ker je količina izhodiščnega materiala mnogo večja kot pri brisu ustne sluznice.
Tretji pomemben dejavnik je okužba vzorcev s tujo DNA in se nanaša predvsem na brise ustni sluznice. Ta težava se pojavlja predvsem pri lastnikih, ki imajo več skupaj živečih psov. Zaradi uporabe skupnih igrač, opreme, sesanja mladičev in drugih podobnih razlogov se v ustih skupaj živečih psov pogosto poleg lastne DNA nahaja tudi DNA drugih živali. Ko v takem primeru odvzamemo bris ustne sluznice je vzorec dejansko mešanica biološkega materiala različnih psov. Količina biološkega materiala psa, ki ga vzorčimo je sicer v večini, vendar pa so genetske metode izredno občutljive in zaznajo tudi manjše količine tuje DNA. Če je v vzorcu DNA dveh psov, z genetskim testom tega ni mogoče zaznati, kar lahko privede do napačnega rezultata. V primeru, ko je pes za testirano mutacijo negativen, vzorec pa je okužen z DNA psa, ki je prenašalec, bo rezultat genetskega testa napačen (prenašalec). Najlažje se temu izognemo tako, da v takih primerih pošljemo vzorec krvi, lahko pa tudi z ločevanjem skupaj živečih živali in pranjem ust z vodo pred odvzemom brisa.
Opisali smo tri ključne dejavnike, ki vplivajo na kvaliteto vzorca za izvedbo genetskega testa. Natančnejša navodila za odvzem si lahko preberete TUKAJ. Z upoštevanjem navodil za odvzem vzorcev se izognete zapletom in zamudam pri izvedbi genetskega testa.