Pri psih čokoladno/jetrno rjavo barvo povzročajo spremembe gena TYRP1 (Tyrosinase related protein 1), ki se nahaja na lokusu B. Čokoladno/jetrno rjava barva se deduje recesivno (črna barva je dominantna). Na lokusu B so pri avstralskih ovčarjih opisane štiri različne variante: bc, bs, bd in baus. Kombinacija dveh kopij katerega koli od štirih recesivnih alelov bo povzročila čokoladno/jetrno rjavo barvo (dva alela bc ali dva alela bd ali dva alela bs). Prav tako bodo psi z dvema različnima recesivnima aleloma v eni kopiji lahko rjave barve (če imajo recesivne alele na različnih kromosomih), lahko pa bodo le prenašali rjavo barvo. Psi z le po eno kopijo katerega koli od recesivnih alelov bodo prenašalci rjave barve.
Ker je gen TYRP1 povezan le s produkcijo eumelanina, ima mutacija za rjavo barvo vpliv le na pse, ki so sposobni produkcije eumelanina, torej morajo na lokusu E imeti vsaj en normalen alel E (genotip E/E ali E/e). Poleg barve kožuha pa lokus B vpliva tudi na barvo smrčka, oči in blazinic, kar pa je neodvisno od lokusa E. Psi z genotipom e/e proizvajajo feomelanin le v kožuhu, zato imajo barvo kožuha rumeno/rdečo ne glede na stanje alelov lokusa B, kljub temu pa še vedno proizvajajo eumelanin na smrčku, blazinicah, očeh in na te regije ima lokus B še vedno vpliv. Tako bodo psi, ki so na lokusu E e/e in na lokusu B b/b, proizvajali rdeč/rumen feomelanin na kožuhu in bodo imeli spremenjeno barvo smrčka iz črne v rjavo. Prav tako bodo tudi psi z rjavim kožuhom imeli rjav smrček.
Test za lokus B pri avstralskih ovčarjih sestavljajo štirje različni testi, kjer se ugotavlja prisotnost štirih recesivnih alelov (bc, bs, bd in baus). Rezultat je podan kot skupni izid vseh štirih testov poroča pa se tudi rezultate za vsak testirano varianto.
| Genotip |
Opis |
| B/B: |
Homozigot, ki ne nosi nobenega recesivnega alela za čokoladno/jetrno rjavo barvo; na svoje potomce prenese izključno dominantne alele |
| B/b: |
Pes je heterozigot za čokoladno/jetrno rjavo barvo kadar je heterozigot za enega ali več recesivnih alelov (npr. Bc/bc, Bs/Bs, Bd/Bd ali Bc/bc, Bs/bs, Bd/Bd); na svoje potomce lahko prenese enega ali več recesivnih alelov. V primeru, ko se aleli nahajajo na različnih kromosomih, je lahko tudi heterozigoten pes rjave barve |
| b/b: |
Pes je v eumelaninsko pigmentiranih delih čokoladno/jetrno rjave barve (homozigot za rjavo barvo); ima zapis za vsaj dva recesivna alela (enaka ali različna), kar pomeni, da je homozigot za vsaj en recesivni alel (npr. bc/bc, Bs/Bs, Bd/Bd) |
V primeru, da ste svojega avstralskega ovčarja testirali za lokus B preden je bila poznan lokus baus lahko naročite samo test za ta lokus posamično.
V primeru, ko zaznamo dva, tri ali štiri alele bc, bd, bs in baus, ni mogoče izključiti, da so vse prisotne na eni kopiji gena. Zaradi navedenega je skupni genotip lokusa B lahko B/b ali b/b (pes je lahko črn ali rjav) in ga v laboratoriju ne moremo določiti brez dodatnega testiranja staršev.
Več o osnovah dedovanja barv kožuhov lahko preberete tukaj.
Vzorec: Polna kri odvzeta v EDTA (1,0 ml) ali bris ustne sluznice odvzet s sterilno ščetko. Podrobne informacije o vzorčenju lahko najdete tukaj.
