Gen β-defensin 103 (CBD103) na lokusu K ima veliko vlogo pri uravnavanju nastanka barv. Njegov proteinski produkt se veže na Mc1r in s tem učinkuje na preklapljanje med pigmenti. Nedavno so ugotovili mutacijo gena CBD103 povezano s črno barvo kožuha pri veliko pasmah psov. Lokus K je dominanten nad lokusom A in tako določa ali bo pes izražalbarve določene z lokusom A. Izražanje lokusa K je odvisno od lokusa E. V primeru genotipa e/e na lokusu E, se lokus K ne izrazi (nima vpliva na barvo). Na lokusu K so opisani trije različni aleli z naslednjo hierarhijo dominance: K^B (dominantna črna) > k^br (progasta) > k^y (normalni).

Alel K^B (dominantna črna) je alel za enakomerno obarvanje, ki je dominanten nad vsemi preostalimi aleli lokusa K (k^br, k^y). Alel K^B ima mutacijo, ki ne dopušča izražanja lokusa A, kar vodi v enobarvna pigmentirana območja kožuha. Ker je ta mutacija dominantna, je za zaviranje lokusa A dovolj le ena kopija tega alela. Pes z eno ali dvema kopijama alela K^B bo izražal le osnovno barvo kožuha določeno z lokusoma B in E in ne bo izražal nobene barve določene z lokusom A.

Alel k^br je odgovoren za nastanek progavosti kožuha (angl. brindle). Alel k^br je mutacija, ki še vedno dopušča izražanje lokusa A (aguti), vendar povzroča progavost aguti vzorcev. Za progavost je značilna prisotnost prog eumelanina v območjih, ki so sicer v osnovi feomelaninskega izvora (svetlo do temno rumenorjave barve- angl. fawn). Barva eumelaninskih prog je odvisna od stanja lokusov B in D, ki vplivajo na barvo eumelanina. Alel k^br je v primerjavi z alelom K^B recesiven, vendar dominanten nad alelom k^y, zato mora imeti pes za izražanje prog kombinacijo alelov k^br/k^br ali k^br/k^y.

Alel k^y je normalen (angl. wild type) alel brez mutacije, ki nima nobenega učinka na izražanje barve in regulacijo v celoti prepušča lokusu A (aguti). Barvne različice so opisane v poglavju o lokusu A.

S trenutnimi genetskimi testi je mogoče določiti ali ima pes zapis za oba, en ali noben alel K^B. Stanja recesivnih alelov (k^br in k^y) ni mogoče določiti. Ker razlikovanje med aleloma k^br in k^y ni mogoče, bomo recesivni alel poimenovali alel n. Tako z genetskim testom določimo le, ali pes lahko izraža aguti fenotip, ne pa tudi, če bo le-ta progast oziroma nosilec za progavost. Kljub temu se lahko prisotnost/odsotnost alela k^br ugotovi na podlagi testa za lokus K v kombinaciji s fenotipom staršev ter mladičev. Pri pasmah, kjer progasta barva ni prisotna, predstavlja genetski test lokusa K popolno analizo.

Več o osnovah dedovanja barv kožuhov lahko preberete tukaj.

Vzorec: Polna kri odvzeta v EDTA (1,0 ml) ali bris ustne sluznice odvzet s sterilno ščetko. Podrobne informacije o vzorčenju lahko najdete tukaj.