Lokus M (Merle)

Barva kožuha imenovana ‘’merle’’ se pojavlja pri številnih pasmah psov in se deduje avtosomno nepopolno dominatno. Za barvo ‘’merle’’ je značilen marmoriran vzorec kožuha, z nepravilno oblikovanimi depigmentiranimi področji kožuha. Za ‘’merle’’ barvni vzorec je odgovorna mutacija v genu imenovanem PMEL ali SILV, ki se primarno nahaja v pigmentnih celicah v katerih nastaja in se shranjuje črn pigment eumelanin. Skozi razvoj pasemskih psov se je kratek del DNA (element SINE) vstavil v gen SILV ter tako vpliva na izražanje gena in njegovo delovanje.

 ‘’Merle’’ obarvanje se izraža le na temnem pigmentu eumelaninu, zato je vidno na vseh črnih, čokoladnih, modrih in ''isabela'' obarvanih kožuhih. Na rdeč pigment feomelanin ''merle'' gen ne vpliva, zato psi, ki imajo genotip e/e ''merle'' obarvanja ne kažejo. Ker izgledajo normalni, jih imenujemo skriti ''merle'' (lahko imajo modro obarvane oči). Psi s skritim ''merle'' genotipom barve ne izražajo, lahko pa jo prenesejo na svoje potomce. Podobna situacija se pojavlja pri psih barve ''sable'' (imajo vsaj en alel Ay), ki imajo zaradi eumelanina temno obarvane samo konice dlak in je zato ''merle'' obarvanje težko vidno.

Poleg na barvo kožuha lahko mutacija vpliva tudi na barvo oči, smrčka, blazinic in kože. Temen očesni pigment se razbarva, zato imajo taki psi oči modre barve. Zaradi naključnega razbarvanja pigmenta sta lahko modri obe očesi, eno ali nobeno, lahko pa sta tudi delno modre barve. Obarvanje smrčka in blazinic je lahko črno ali lisasto roza. Poleg obarvanja je mutacija pomembna tudi iz vidika zdravstvenih težav, saj igra pomembno biološko vlogo pri okvari sluha in vida. Predvidevajo, da kombinacija  dovolj dolgih merle alelov povzroči smrt pigmentnih celic v koži, mrežnici in notranjem ušesu, kar ima za posledico pretežno belo barvo kožuha in težave s sluhom in vidom.

Posebnost mutacije odgovorne za ‘’merle’’  je, da imajo lahko psi potomce z različnimi dolžinami merle alelov. Poleg tega ima lahko pes več merle alelov različnih dolžin – te pse imenujemo mozaiki. Za mozaične živali je značilno, da v različnih celicah njihovega telesa najdemo variante alelov različnih dolžin. Do pojava mozaičnosti prihaja zaradi nestabilnosti DNA vstavkov (insercij SINE) in dovzetnosti za mutacije. Mozaičnost je lahko prisotna v majhnem deležu celic, ki niso prisotne v analiziranem vzorcu, zaradi česar jo je težko vedno zanesljivo zaznati z genetskim testom. Dedovanja dodatnega alela in njegovega vpliva na izgled (fenotip) ni mogoče napovedati, saj je razporeditev mozaičnih celic po telesu različna in v testiranem vzorcu niso zajete vse celice.

Na ''merle'' obarvanje vpliva prisotnost SINE elementa (kratkega dela DNA) v genu SILV. Poleg tega pa je pomembna tudi dolžina tega elementa. SINE element ima na koncu poli-A rep (ponavljajoči nukleotid A) katerega dolžina se lahko razlikuje za 80 nukleotidov. Posledica te variabilnosti so različne dolžine alelov ''merle'' (M*) in razširjenost vidnega barvnega vzorca ''merle''. Daljši kot je poli-A rep, bolj intenzivno je barva posvetljena. Zaradi avtosomno nepopolno dominantnega način dedovanja je za vidni učinek dovolj že ena kopija z ‘’merle’’ barvo povezane različice alela M*.

V preteklosti smo v našem laboratoriju uporabljali nomenklaturo in velikostne razrede alelov m, Mc in M, kot so jo poimenovali Clark in sod. iz leta 2006. Sedaj uporabljamo poimenovanje in lestvico velikosti merle alelov, kot jo je postavila Langevin s sod. leta 2018. Z genetskim testom določimo ali ima pes kopije alela M* ter njihovo dolžino. V nadaljevanju so navedeni potencialni aleli, njihove dolžine ter glavne fenotipske lastnosti:

  • m: alel divjega tipa brez insercije SINE; kožuh brez vzorca merle
  • Mc: kriptični merle (200 to 230 bp); kožuh brez vzorca merle - enobarven
  • Mc+: kriptični merle (231 to 246 bp); kožuh brez vzorca merle - enobarven
  • Ma: atipični merle (247 to 254 bp); kožuh brez vzorca merle ali lahko tudi razbarvan (posvetljen) - rjavkast odtenek kožuha
  • Ma+: atipični merle (255 to 264 bp); kožuh ni tipični merle, merle vzorec ni jasen, večinoma je  razbarvan (posvetljen) - rjavkast odtenek kožuha
  • M: merle (265 to 268 bp); klasični merle
  • Mh: herlekin merle (269 to 280 bp); minimalen merle, območja razbarvana v belo

Ker so meje med velikostnimi območji alelov M* postavljene ostro in definirane na osnovi raziskav na manjšem številu pasem, in ker so med različnimi pasmami ali posameznimi psi znotraj pasme razlike, barva oz. vzorec kožuha psa nista vedno značilna za dano velikostno območje alela M*, zlasti ko je velikost alela M* na meji med območji. Poleg tega je zaradi kompleksnosti merle insercijskih različic in omejitev trenutnih molekularnih tehnologij izziv natančno določiti velikosti alela M*. Kljub temu je določanje velikosti merle insercijskih različic v našem laboratoriju natančno za +/- 1 bp (bazni par). Zaradi spremenljive narave variante alela M* in majhnimi razlikami v metodologijah med laboratoriji je primerjava rezultatov različnih laboratorijev zahtevna.

Glede na prisotnost alelov testirane mutacije živali delimo v sledeče skupine:

  • m/m - Pes ima dve kopiji normalnega alela m, kar ima za posledico normalno obarvanje dlake. Pes bo prenesel eno kopijo alela m na vse svoje potomce.
  • m/M* - Pes ima eno kopijo normalnega alela m in eno kopijo alela M*; dolžina alela M* določa količino ''merle'' barvnega vzorca. Ker se mutacija deduje nepopolno dominantno, je dovolj le ena kopija  alela M*, da se na psu kažejo spremembe v barvi ali vzorcu. Pes bo prenesel eno kopijo normalnega  alela m in eno kopijo alela M* na 50 % potomcev.
  • M*/M* - Pes ima dve kopiji ''merle'' alela M*, velikost obeh alelov določa spremembo barve/vzorca kožuha. Zaradi nepopolno dominantnega dedovanja bo na barvo kožuha vplivala dolžina obeh alelov. Psi z dvema kopijama krajših alelov kažejo malo ali nič ''merle'' vzorca, medtem ko naj bi psi z dvema kopijama daljših alelov imeli izrazito razbarvan/bel vzorec. Pes bo prenesel eno kopijo vsakega alela M* na 50 % potomcev. Psi, ki podedujejo dve kopiji alela M* določene dolžine imajo večje tveganje, da so »dvojni merle«, ki so nagnjeni k zdravstvenim težavam.
  • m/M*/[M*] ali M*/M*/[M*] - Pes je mozaik za testirani gen SILV in nosi dodatni alel M*, prisoten v nekaterih celicah. Vsaka posamezna celica ima še vedno dve kopiji alela, ampak so lahko aleli v različnih celicah telesa drugačne dolžine. Dedovanja dodatnega alela in njegovega vpliva na izgled (fenotip) ni mogoče napovedati, saj je razporeditev celic po telesu lahko različna. Za vse alele je možno, da se prenesejo na potomce, vendar je to odvisno od alelov prisotnih v spolnih celicah, zato dedovanja ne moremo napovedati.

Dedovanje: nepopolno avtosomno dominantno - preberi več

Mutacija: gen SILV/PMEL

Vzorec: Polna kri odvzeta v EDTA (1,0 ml) ali bris ustne sluznice odvzet s sterilno ščetko. Podrobne informacije o vzorčenju lahko najdete tukaj.

Cena:

48,80 €

  • Naročite lahko brezplačen material za odvzem vzorca.
  • Za 1 žival je potreben 1 vzorec, tudi če naročite več testov.
  • Vzorce živali hranimo za možnost naročila dodatnih testov.
  • Nudimo strokovno pomoč pri razlagi rezultatov.
Uporabljate starejšo različico brskalnika, katere ne podpiramo v celoti! Za boljšo uporabniško izkušnjo uporabite enega izmed spodaj naštetih brskalnikov oz. si obstoječega posodobite na najnovejšo različico.