Meritve paratiroidnega hormona (PTH) in ioniziranega kalcija (iCA) so osnova pri odkrivanju presnovnih motenj kalcija, ko vzrok motenj ni takoj jasen, pa je njuno kombinirano merjenje pomembno tako pri hipo- kot tudi pri hiperkalcemiji. Tudi, če merimo celokupni ali z albuminom korigirani kalcij, ne dobimo popolne slike statusa kalcija v vseh primerih. To je zlasti primer pri živalih z okvarjeno ledvično funkcijo.

Kombinacija merjenja iCa in PTH nam omogoča, da ločimo med štirimi glavnimi kategorijami  motenj v regulaciji kalcija:

1. Primarni hiperparatiroidizem (od obščitnice odvisna hiperkalcimija) – funkcionalna obščitnična neoplazija.
2. Zaviranje obščitnice (od obščitnice neodvisna hiperkalcimija) – hiperkalcimija malignosti, toksikoza vitamina D (holekalciferol, kalcitriol, Dovonex®), mačja idiopatska hiperkalcimija* in granulomatozni bolezenski procesi.
3. Primarni hipoparatirodizem (od obščitnice odvisna hipokalcimija) – poškodbe obščitnice žleze zaradi vnetja ali operativnega posega
4. Sekundarni hipoparatirodizem (od obščitnice neodvisna hipokalcimija) – odpoved ledvic, izguba kalcija (pankreatitis, kolike/driska pri konjih), pomanjkanje hranil, rahitis, hiperadrenokorticizem, hipertioridizem.

*Kot že samo ime pove, je poznavanje mačje idiopatske hiperkalcimije slabo. Nekatere študije nakazujejo povezavo z dietami za zakislitev urina. Druge študije opisujejo povezavo z oksalatono kristalurijo, izboljšanje pa so dosegli z dietami, ki vsebujejo visok delež vlaknin.  Nekateri avtorji trdijo, da je to stanje benigno, spet drugi pa trdijo, da to stanje povzroči okvaro ledvic. V primeru progresivne bolezni se priporoča zdravljenje z nizko dozo glukokortikoidov.

Na grafu je prikazana odvisnost bolezni povezanih s kalcijem od koncentracije PTH in iCa. Mejne črte na grafu sovpadajo s stanjem bolezni pri psih, medtem, ko je pri mačkah zaradi manjšega razpona referenčnih vrednosti in nižjih absolutnih koncentracij PTH meja med posameznimi obolenji manj jasna.

Za določanje koncentracije PTH je ključna pravilna priprava vzorca, zato se držite opisanega postopka priprave.

Vzorec za merjenje ioniziranega kalcija naj bo odvzet istočasno z vzorcem za PTH, saj lahko le na ta način zanesljivo ocenimo stanje kalcija pri pacientu v določenem trenutku.

Priprava vzorca za PTH

Vzorec za analizo mor biti EDTA plazma ali EDTA plazma z aprotininom.

1. Prosite za kontejner za transport do laboratorija.
2. Pacientu odvzemite kri v ohlajeno epruveto zEDTA in aprotininom (epruveta je v transportnem kontejnerju). Epruveto z odvzeto krvjo nemudoma dajte na led.
3. Vzorec dobro toda nežno premešajte in kolikor se le da hitro centrifugirajte (najboljše je centrifugiranje v hlajeni centrifugi)
4. Krvno plazmo prenesite v ohlajene plastične epruvete (ne steklene!) brez dodatkov in jih takoj posadite na led.
5. Tako pripravljen vzorec zamrznite (<-10°C) in ga imejte zamrznjenega, dokler ga ne odpošljete v transportnem kontejnerju.

Priprava vzorca za določanje ioniziranega kalcija (iCa)

Vzorec za analizo mora biti serum ločen od krvnih celic. EDTA plazma ni primerna, ker EDTA kelira kalcij in ta ni na voljo za analizo. Če je le mogoče odvzemite vzorec za iCa takrat, ko odvzemate vzorec za PTH. Kako odvzamemo vzorec:

1. Odvzamite kri v navadno epruveto brez gela in jo napolnite do vrha.
2. Zaprite pokrov tako, da v epruveti ni zraka.
3. Centrifugirajte vzorec in prenesite serum v novo epruveto; v epruveti s serumom pustite čim manj zraka.
4. Če je mogoče ne zamrzujte vzorca ampak ga hranite v hladilniku in ga pošljite skupaj s PTH vzorcem izven transportnega kontejnerja.
5. V laboratoriju bo za rezultate pripravljena korekcijska formula, ki bo upoštevala spreminjajoči pH zaradi izpostavljenosti seruma zraku. Kot rezultat bo podana ocenjena vrednost iCa pri standardiziranem pH.