Obstaja mnogo faktorjev, ki vplivajo na nivo ščitničnih hormonov pri psih. Pomembno je, da se pred testiranjem, odvzame podrobna anamneza in opravi podroben klinični pregled.

Ko se odločamo za funkcijske teste ščitnice, so pomembni tudi naslednji faktorji:

Trenutna terapija

Nekatere terapije lahko vplivajo na rezultate testov ščitničnih hormonov in tako komplicirajo interpretacijo le-teh. Glukokortikoidi in barbiturati pogosto povzročajo nizke koncentracije celokupnega T4 (TT4). V kolikor je mogoče, pomaga, da s terapijo prenehamo vsaj 1 mesec pred testiranjem funkcije ščitnice. V kolikor klinične okoliščine preprečujejo prekinitev terapije, je potrebno izbrati diagnostični set, ki vključuje prosti T4 (FT4ED) (glej spodaj). Sulfonamidni produkti lahko povzročijo reverzibilni hipotiroidizem med njihovo uporabo, zato je testiranje ščitnične funkcije potrebno preložiti za 3 tedne po prenehanju s terapijo s sulfonamidi.

Koncentracije odvisne od pasme

Hrti so znani po tem, da imajo nižje koncentracije TT4 v primerjavi z ostalimi pasmami. Diagnozo hipotiroidizma pri teh pasmah je potrebno postaviti s previdnostjo in jo osnovati predvsem na drugih meritvah ščitnične funkcije, ki so manj odvisne od pasme (TSH ali celokupni T3).

Nizek T4 zaradi drugega obolenja (Sick Euthyroid Syndrome, SES)

Psi z ne-ščitničnimi obolenji imajo pogosto znižano celokupno koncentracijo hormona T4 kot del fiziološkega odgovora na bolezen. To ne pomeni, da je to stanje pomanjkanja hormona T4, zato nadomestna terapija ni primerna. Znižanje koncentracije hormona T4 naj bi povzročil mehanizem, ki uravnava hitrost presnove med boleznijo, s čimer naj bi se povečale možnosti za preživetje. Vpliv ne-ščitničnih bolezni na koncentracije FT4ED je manj pogost in hkrati manj izražen. Bolni psi bodo pogosto imeli znižano celokupno koncentracijo hormona T4, zato je pomembno, da opravimo dodatne ali alternativne teste funkcije ščitnice hkrati z natančnim ovrednotenjem kliničnih znakov. Pri razlikovanju med pravimi hipotiroidnimi psmi in tistimi, katerih nizka koncentracija celokupnega T4 je samo odgovor na ne-ščitnično bolezen, je pomembna ocena verjetnosti, da so prisotne ostale ne-ščitnične bolezni.

Priporočamo, da se za odkrivanje motenj v delovanju ščitnice uporabi več testov hkrati, ki so na voljo v paletah. Diagnostična moč palete je namreč mnogo večja kot, če se odločimo za testiranje kateregakoli posameznega testa. Palete testov so sestavljene iz posameznih testov in lahko vključujejo: celokupni T4, prosti T4 (ravnotežnostna dializa), ščitnico-stimulirajoči hormon (TSH), protitelesa proti tiroglobulinu in protitelesa proti T4.

POSAMEZNI TESTI

Celokupni T4 (TT4)

Večina psov s hipotiroidizmom bo pričakovano imela nizko koncentracijo TT4 (90%), kar daje temu testu visoko, a ne popolno, diagnostično občutljivost. Na drugi strani vpliv ne-ščitničnih bolezni na koncentracijo TT4 pomeni, da bodo mnogi psi z normalno ščitnično funkcijo imeli znižano koncentracijo TT4, kar daje testu slabo specifičnost. V nekaterih populacijah bo celo do 25% psov, ki imajo normalno ščitnično funkcijo, kazalo znižano koncentracijo TT4. Ta nizka diagnostična specifičnost testa in nepopolna občutljivost pomenita, da ima testiranje TT4 omejeno informativnost v primeru, da ga uporabljamo kot posamezen test za določanje hipotiroidizma. Diagnostična moč se poveča, če ga kombiniramo z merjenjem TSH ali izvedemo test dinamičnega odgovora. Vloga celokupnega T4 kot posameznega testa se lahko uporablja pri spremljanju ščitnične terapije (če beležimo doze in čas po dajanju terapije), vendar je tudi v tem primeru idealna uporaba kombinacije s testom TSH.

Prosti T4, dializiran (FT4ED)

Skoraj ves (99,9%) T4, ki je v obtoku, je vezan na prenašalne proteine, kar povzroči, da je le majhen delež hormona T4 na voljo za interakcije s tkivom. To prosto frakcijo lahko merimo z ultra občutljivim radioimunskim testom potem, ko izvedemo ravnotežnostno dializo. Analiza FT4ED je najbolj natančna pot za oceno fiziološko pomembnega statusa ščitnice pri živali. Vzorce predhodno dializiramo zato, da FT4 ločimo od serumskih proteinov in proteinsko vezanega T4. V večini primerov bosta TT4 in FT4ED v zelo dobri korelaciji, vendar obstajajo specifične okoliščine, v katerih to ne drži. V teh primerih priporočamo uporabo FT4ED, kot test izbora. Okoliščine, v katerih je primerneje meriti FT4ED namesto ali hkrati s celokupnim T4, so:

• Ne-ščitnične bolezni: eden od mehanizmov, ki v primerih ne-ščitničnega obolenja pripomore k znižani koncentraciji TT4, je sprememba v proteinih, ki vežejo ščitnični hormon (T4). Čeprav koncentracije hormona TT4 lahko zelo upadejo, znižana afiniteta proteina, ki veže T4, pomeni, da je večji delež hormona na voljo v prosti obliki in zato koncentracije FT4ED običajno ostanejo znotraj referenčnih vrednosti. To je razlog zakaj je FT4ED dober test za razlikovanje ne-ščitničnih bolezni od pravega hipotiroidizma kot razloga za nizek TT4.
• Terapije: del učinkov določenih terapij na TT4 poteka preko proteinov, ki vežejo ščitnične hormone. To pomeni, da je vpliv na FT4ED manj pogost in manj dramatičen pri terapijah. Za FT4ED se odločamo tudi v primeru, ko ne moremo prekiniti terapije z glukokortikoidi ali barbiturati, preden začnemo s testiranjem ščitnične funkcije.
• • T4AA: prisotnost navzkrižno reaktivnih protiteles proti T4 (T4AA) v pacientovem serumu bo vplivalo na merjenje TT4 in povzročilo lažno visoke vrednosti. Postopek določanja FT4ED se izogne vplivu teh protiteles, saj jih izločimo iz analize v postopku dialize. Za določanje pravilnega statusa ščitnice pri psih s T4AA moramo uporabljati FT4ED. T4AA so prisotna v serumu približno 10% psov s hipotiroidizmom kot del patološkega procesa ščitnice.

Pasji TSH (cTSH)

Pri psih s primarnim hipotiroidizmom pričakujemo, da bodo koncentracije cTSH visoke zaradi izgube učinka negativne povratne povezave, ki ga imajo ščitnični hormoni na sintezo TSH v hipofizi. Tak odgovor dejansko vidimo v večini primerov, vendar diagnostična občutljivost ni popolna. Pričakujemo lahko, da bo približno 80 – 85% hipotiroidnih psov imelo povišano koncentracijo cTSH, vendar pri tem ostaja še vedno velik odstotek psov, kjer tega ne zaznamo. Obratno ima merjenje cTSH dobro diagnostično specifičnost (do 100%), kar pomeni, da zelo redko dobimo lažno pozitivne rezultate. Kombinacija analize ščitničnih hormonov s hkratnim merjenjem cTSH izboljša uporabo posameznih testov ter s tem zmanjša njihove slabosti (glej shemo interpretacije TT4 in cTSH). Pasji TSH lahko merimo po 30 minutah kot del TRH stimulacijskega testa, ki se uporablja za diagnozo sekundarnega hipotiroidizma. Zdravim psom bi se morala koncentracija cTSH povečati za vsaj 0,4 ng/mL.

Celokupni T3 (TT3)

Analiza TT3 ima zelo majhno vrednost pri diagnostiki hipotiroidizma zaradi visoke prevalence navzkrižno reaktivnih T3 protiteles pri psih s hipotiroidizmom. Ta protitelesa povzročajo lažne rezultate pri izvajanju testa za T3.

Avtoprotitelesa proti tiroglobulinu (TgAA)

Prisotnost TgAA v serumu nakazuje na imunsko posredovani limfocitni tiroiditis, ki je odgovoren za več kot polovico vseh primerov hipotiroidizma pri psih. Pri ostalih ne obstaja serološki ali histološki dokaz o vnetnem odgovoru. Ta test se uporablja za določanje prisotnosti in tipa patologije ščitnice, vendar sam po sebi ne daje informacije o funkcijskem statusu ščitnice. Vpliv na funkcijo ščitnice se pojavi šele ko limfocitni tiroiditis uniči več kot 50 – 60% funkcionalne mase ščitnice. Vendar pa dokaz TgAA nakazuje na ščitnično patologijo, še preden pride do njene disfunkcije in so koncentracije TT4 in cTSH še vedno normalne. Nekatere pasme psov imajo mnogo višjo prevalenco prisotnosti TgAA v serumu, kar kaže na genetsko predispozicijo tiroiditisa, ki nastane zaradi imunskega odziva. Pregledovanje rodovnikov in družin za TgAA je učinkovito v primeru, da želimo pri potomcih izločiti predispozicijo za tiroiditis in hipotiroidizem.

Protitelesa proti T4/T3

Pri določenih hipotiroidnih psih obstaja podtip protiteles proti tiroglobulinu, ki lahko navzkrižno reagirajo s T4 in T3 testom. Ta protitelesa lahko vodijo do lažno visokih koncentracij tiroidnih hormonov zaradi vplivanja na posamezen testni sistem. FT4ED zaradi predhodne dialize, ki izloči protitelesa, ni občutljiv na tovrstno interferenco.

PALETE ŠČITNIČNIH TESTOV

Osnovni ščitnični profil (TP1)

Izmeri koncentracijo TSH v kombinaciji s koncentracijo TT4, kar poveča diagnostično natančnost v primerjavi s samim TT4. Ta set se priporoča kot diagnostični pregled v primeru enojnega vzorca.

Srebrni ščitnični profil (TP3)

Pasji TSH merimo v kombinaciji s prostim T4ED. To je zelo uporabna kombinacija testov na enojnih vzorcih. Profil ima enake prednosti kot set TP4, vendar ne podaja informacije o ščitnični patologiji, ki nastane zaradi prisotnosti TgAA.

Zlati ščitnični profil (TP4)

Pasji TSH merimo v kombinaciji s FT4ED in TgAA. Ta set ni podvržen omejitvam zaradi ne-ščitničnih bolezni, terapije in prisotnosti T4AA, ki vplivajo na meritve TT4.

Platinasti ščitnični profil (TP5)

Vključuje TT4, pasji TSH, FT4ED in TgAA. Ta set ponuja najbolj kompleksno informacijo, ki jo je mogoče dobiti na podlagi enojnega vzorca. Prisotnost TgAA oceni ščitnično patologijo, merjenje koncentracij TT4, FT4ED in TSH pa ponuja celostno sliko ščitnične funkcije.

SPREMLJANJE TERAPIJE

V veterinarski medicini se za zdravljenje hipotiroidizma uporabljajo zdravila na osnovi levotiroksina. Osnovna doza je odvisna od proizvajalca, vendar se giblje okoli 20 mg/kg/dan. Velika večina hipotiroidnih psov se lahko uspešno zdravi že z manjšimi dozami. Koncentracije TT4 moramo spremljati nekaj tednov po začetku terapije zato, da ugotovimo ali je potrebno spremeniti dozo. Za živali, ki prejemajo terapijo 2-krat dnevno, je pomembno beleženje časa odvzema vzorca po zaužitju tablete, sam čas odvzema pa ne igra bistvene vloge.

Koncentracije TT4 morajo biti nad 50 nmol/L v času, ko pričakujemo najvišjo koncentracijo (2 -3 ure po zaužitju tablete) in proti nižjim koncentracijam referenčnih vrednosti tik preden žival zaužije naslednjo tableto. Razpolovna doba TT4 pri psih se lahko razlikuje, vendar se giblje med 6 do 10 urami.

Za spremljanje ščitnične terapije pri psih priporočamo merjenje koncentracije tako TT4 kot tudi cTSH. Koncentracija cTSH odraža zadostnost ščitnične nadomestne terapije v predhodnih dneh in ne samo ob dnevih testiranja. To omogoča identifikacijo nekonsistentnosti v doziranju in lahko hkrati preprečuje neprimerne odločitve pri zdravljenju, ki temeljijo na nereprezentativnem rezultatu, dobljenem na enojni TT4 meritvi.