Aldosteron je najpomembnejši mineralokortikoid, ki ga sintetizira zona glomerulosa skorje nadledvične žleze. Sproščanje aldosterona je v glavnem uravnavano s sistemom renin-angiotenzin (RAS) in s koncentracijami kalija v krvi.
Koncentracije aldosterona so lahko uporabne pri razločevanju primarne in sekundarne Addisonove bolezni ter za ovrednotenje stopnje poškodovanosti mineralokortikoidnih področji nadledvične žleze. Izvesti je potrebno ACTH stimulacijski test ter izmeriti koncentracije kortizola in aldosterona pri obeh vzorcih.
Hiperaldosteronizem je lahko primaren ali sekundaren. Primarni hiperaldosteronizem (Conn-ov sindrom) je pri psih in mačkah redek. Običajno ga povzroča majhen, osamljen, adenom skorje nadledvične žleze, ki sintetizira aldosteron. Sekundarni hiperaldosteronizem je pogostejši in je posledica neprekinjene stimulacije RAS.
Neprestano nizke koncentracije kalija (<3,0 mmol/L – hipokaliemija) so lahko posledica hiperaldosteronizma (aldosteronoma).
Ker imajo eksogeni glukokortikoidi le majhen ali ničen učinek na RAS posledično nimajo vpliva na sintezo aldosterona. Z merjenjem odziva aldosterona na ACTH namesto (ali hkrati) kortizola lahko potrdimo primarni hipoadrenokorticizem pri psih, ki že nekaj časa prejemajo terapijo z glukokortikoidi. Merjenje samo kortizola v teh okoliščinah povečuje verjetnost lažno pozitivnih diagnoz zaradi negativnega povratnega učinka, ki ga ima terapija z eksogenimi steroidi (vključno s topikalnimi preparati za kožo, oči in ušesa) na endogeno sintezo glukokortikoidov.
Koncentracije aldosterona lahko merimo v istem vzorcu kot koncentracije kortizola. Merjenje koncentracij aldosterona pred in po stimulaciji z ACTH podaja največ informacij o zmožnosti sinteze mineralokortikoidov v nadledvični žlezi (glej: Hipoadrenokorticizem – Diagnostika)
Osnovni nameni uporabe analize aldosterona so:
- Potrjevanje primarnega hipoadrenokorticizma pri živalih, ki že prejemajo terapijo pred postavitvijo diagnoze.
- Razlikovanje med primarnim in sekundarnim hipoadrenokorticizmom
- Odkrivanje hipokaliemije (možnost aldosteronoma)
- Ocenjevanje odvisnosti renin-angiotenzin sistema pri srčnih bolnikih pred uporabo ACE inhibitorjev
- Ocenjevanje učinka proti-nadledvične terapije na mineralokortikoide (Lysodren®, Vetoryl®)
Primera interpretacije koncentracij aldosterona in kortizola:
| Kortizol (nmol/L) | Aldosteron (pmol/L) | |
|---|---|---|
| Pred stimulacijo z ACTH | <20 | <20 |
| Po stimulaciji z ACTH | <20 | <20 |
| V skladu s primarnim hipoadrenokorticizmom (okvara nadledvičnega korteksa)* – tudi v primeru, da pacient prejema simptomatsko glukokortikoidno terapijo | ||
| Kortizol (nmol/L | Aldosteron (pmol/L) | |
|---|---|---|
| Pred stimulacijo z ACTH | <20 | Normalno |
| Po stimulaciji z ACTH | <20 | Normalno |
| V skladu s sekundarnim (hipofiznim) hipoadrenokorticizmom ALI eksogeni glukokortikoidi (vključno s topikalnimi preparati za kožo, oči in ušesa) | ||
*V primeru terapije s trilostanom (Vetoryl®) rezultati stimulacijskega ACTH testa odražajo stanje nadledvične steroidogeneze samo v času testa. Zaradi začasnega in reverzibilnega delovanja trilostana je lahko odziv bolj izrazit kasneje v dnevu. Za razliko od uporabe mitotana, pri uporabi trilostana neodzivnost aldosterona ne pomeni nujno, da pacient ni sposoben sinteze aldosterona.